sreda, 27. december 2017

SREČNO 2018


Tako, pa je za nami Božič, pa tudi veselodecemberski izziv. 
Danes  je moj delovni dan, a sem se okrepila in »zrelaksirala«.  Pirstavila sem eno »đezvo« vode, počakala da je zavrela, potem pa sem v vodo dala vrečko sivkinega čaja, pokrila in počakala nekaj minut. Ožela sem limono in potem dodala še cvetlični med.  Sploh ni bilo težko v službo………….
Sestrin Božiček mi je prinesel difuzor za eterična olja in cela pisarna diši…..Prvič imam občutek, da se malce umiraja vse skupaj in tudi sama…….
Vesela sem bila, da sem zapakirala kuverte za vse, ki ste  sodelovale in ustvarjale preko ključnih besed, ki sem jih že četrto leto pripravila za vas. Luštno se je bilo igrati z vami.
V vsem kar sem sem si zadala za  december,  sem skoraj pozabila poslikati dekoracijo doma, ki sem ga pripravila ob božičnem kosilu, ki ga vsako leto pripravim za najino mladino.
Letos  so prevladovale zvezdice. Naj se utrnejo tudi tiste na nebu  in vam izpolnijo veliko želja.
Preko teh utrinkov našega Božičnega dogajanja,  pa naj vam zaželim samo še SREČNO 2018.











ponedeljek, 25. december 2017

NAGRAJENKE IN ZAKLJUČEK ČETRTEGA VESELODECEMBERSKEGA IZZIVA 2017



NAGRAJENKE ČETRTEGA VESELODECEMBERSKEGA IZZIVA


Čas je, da vam pokažem koledarček v celoti. Sliko sem dobila takoj po predaji le tega od Nikove mamice in spet sem vriskala, ko sem videla kako čudovito ga je umestila v prostor.
Drage moje, zbrane v ustvarjalni družinici, iz srca hvala za vse izdelke, občudovala sem vsakega posebej in vse skupaj in se veselila v veselem decembru.  Neopisljiv odziv na koledarček mi je dal navdih, da obdarim prav vse.
Moram pohitet, da ujamem tistega bradatega moža izpod Triglava, da vam prinese zaslužene nagrade.  
In kaj sem vam pripravila letos.............
Poleti sem skrbno pobirala pravo sivko in jo skrbno posušila za čaj. Že cel december ga kuham in prejemam same pohvale. Z dodano limono in medom je naravnost odličnega okusa in seveda kar je najpomembnejše, zdrav je.

Za vse, ki ste se odzvale na izziv sem pripravila čajne vrečke. Prazne sem kupila v Mullerju in jih napolnila s sivkinimi cvetovi. Po nasvetu Mojce sem jih  spustila skozi šivalno mašinco, na konce sukanca pa sem prilepila snežinko, za malce ustvarjalne note.  Sestrična  je  poskrbela za destilacijo in tako boste deležne še eteričnega olja. Ker pravijo, da smo veliki če delimo, imate v paketu še nekaj navodil.
Zdaj že veste, da k nagradi sodi naloga, ki  sem jo pripravila tudi za vas. Še prej pa bi rada izpostavila Mojco in Magdo, ki sta se še posebno radi igrali z menoj. Zanju se bo našel še kakšen izdelek izpod mojih rok, preprosto zato, ker si to zaslužita.

NALOGA za sodelujoče v izzivu:
Ko prejmete paketek s čajem  in eteričnim oljem si vzemite čas zase. Osvežite si prostor z eteričnim oljem sivke, ki vas bo umiril,  skuhajte sivkin čaj, ga obogatite z medom in limonco in uživajte v  biserčkih prazničnih trenutkov. 
December je tudi čas za razmišljanje. Sama sem se našla v spodnjem zapisu, ki ga delim z vami, seveda pa ni obvezno čtivo.  Preko njega bi vam rada povedala, da sem hvaležna za marsikaj, tudi za vas, ki z menoj preletavate Metuljčico in me vzpodbujate v ustvarjalnem svetu. Iz srca vam privoščim prelep Božični dan, želim pa vam  seveda tudi vse dobro v letu, ki prihaja. Poleg vsega kar si želite same, pa vam iz srca privoščim čas, ki ga namenite samo sebi. 

TAKOLE JE PISALO.........
Oh, samo da je mimo,« si rečejo številni in življenje gre naprej. PRIČAKOVANJE odide, ko preštejemo ob polnoči do deset, UPANJE se poslovi malo kasneje, VESELJE pa ugasne z zadnjo lučko.
V današnji družbi je december mesec, ko so nakupovalni centri še bolj polni, ko se vse blešči in kar samo ponuja, ko se prijatelji zvečer (ali pa že čez dan) poveselijo ob kuhanem vinu, ko pokajo petarde in ko okrašujemo svoj dom z lučkami, svečami in okraski, takšnimi in drugačnimi. Najprej je Miklavž, potem počakamo na 15., ko nakupimo še darila za pod jelko (božično ali silvestrsko, odvisno, kaj praznujete), in kot bi mignil, se zbudimo v prvi dan novega leta.
»Seveda pa imate tako kot vedno možnost izbrati drugo pot. Teh 31 dni lahko preživite drugače ter občutke pričakovanja, upanja in veselja zares doživite – v sebi, ne le na zunaj. Kajti 'veseli december' je v zgornjem primeru le beseda, ki opisuje vsesplošno rajanje in zabavo ter bleščeče izložbe in darila, v svojih srčkih pa tega ne čutimo. Kajti če bi bili zares veseli v sebi, bi to veselje ostalo z nami tudi, ko lučke ugasnejo in božične okraske pospravimo. Kajti to veselje bi bilo v nas, ne v zunanjem svetu. Kako pa to naredimo?
Tako, da si vzamete čas zase, saj boste s tem lahko dali več drugim:
  • Pogovarjajte se s seboj – kaj si želite spremeniti v novem letu in kako se boste tega lotili (samo želje brez korakov, ki pripeljejo do cilja, nas ne osrečijo).
  • Začnite zapisovati svoje želje, razmišljanja in ideje, ki se vam utrnejo v tem času.
  • Čim več prostega preživite v družbi ljudi, ob katerih ste lahko vi, takšni, kot ste.
  • Ukvarjajte se s tistim, kar vas veseli in vam daje energijo.
  • Po službi pojdite čim večkrat v naravo: s tem si boste podarili mir in nabrali novih moči za popoldansko-večerne aktivnosti.
  • Premislite, preden potrdite prisotnost na novoletni zabavi, ki jih v tem mesecu ne manjka: si resnično želite biti tam ali morda bolj potrebujete mir in počitek.
  • Smejte se in objemajte – sebe in druge ...
  • Tako se boste dan za dnem pripravljali na praznični čas, v vas bo raslo veselo pričakovanje, s svojim notranjim mirom boste blagodejno delovali tudi na svoje bližnje, vaš notranji občutek veselja pa se bo risal na vašem obrazu. Da se vam v resnici nikamor ne mudi, da imate dovolj časa, da darila nakupite ali pa jih celo sami naredite, da tudi za okrasitev doma ne potrebujete novih bleščečih okraskov, saj so tisti od lani še popolnoma v redu, in da to, kje boste preživeli zadnjo noč v tem letu, sploh ni tako bistveno za vašo notranjo srečo in zadovoljstvo – ta spoznanja prinesejo resnično olajšanje. Vse, kar zares potrebujete, je, da imate čas zase. S tem si boste pokazali, da se imate radi, da vam ni vseeno zase, kako se počutite, in si tako podarili najlepše in neprecenljivo darilo – ljubezen do sebe. Okrasite letošnje praznike v duhu ljubezni, pozornosti in spoštovanja sebe in drugih.

sreda, 20. december 2017

PRAZNIČNI MEDVEDKI, RUDOLF, SANI - KLJUČNE BESEDE ČETRTIČ

ČETRTI SKLOP:  ŠKATLICE PRESENEČENJA OD ŠTEVILKE 20 DO 24.

Malo sem pohitela z zadnjo serijo škatlic, saj se izziv zaključi 24-ega in je tako še nekaj časa za ustvarjanje  preko zadnjih letošnjih ključnih besed.  V  24-eti škatlici se že skriva Božiček, ki že čaka  na Rudolfa in njegove sani . Predhodno je le še napolnil škatlico za Nika, ki ima tako zelo rad bagerje.

Letos sem "špricala MŠPU, a sem vseeno pridno ustvarjala in uživala ob vsem kar sta pripravili  naši fejst punci in se sproščala ob njunih videih in izvirnih idejah, ki sem jih že ali pa jih še bom preizkusila.

 Resnično sem uživala v izdelovanju tega sklopa škatlic. Le kaj bi letos brez prazničnih   medvedkov
 Lepim jih v galerijo Najlepšega para.
S klikom  na sličico izziva na desni strani pa je povezava do objave vaših izdelkov s tokratnimi izbranimi ključnimi besedami. 
NAGRAJENKE IN NAGRADE VAM RAZKRIJEM PRAV NA BOŽIČNI DAN. 
V naslednjih dneh se bom ukvarjala z zavijanjem daril, juhuhuuuu, pa še  palčke in palčice pomagače imam..........
Palček Darvin mi je prišepnil, da je Nik tako pridno izpolnjeval naloge, da  mu pripravlja res lepo darilo. Še malo pa se ga bo razveselil pod smrečico. 
Zadnji teden  je bilo potrebno malo pospraviti,  pregledati oblačila in  poiskati od vsakega eno stvar, ki je ne rabijo in jo do konca leta podariti naprej nekomu.  Naslednji dan so morali sestaviti sliko s puzli,  potem je bil tu plesni dan. Bi morale videti Nikov priklon na koncu in potem je treba seveda ploskati. Sledil je »kahlica« dan, nato pa  »pavza« dan, saj se je na bližajoči praznični dan treba v miru pripraviti in nazadnje; 24-ega pa je potrebno nujno očistiti - same uganite kaj..............

UGANKA
Sedi na strehi
in vzdihuje,
puha dim in pokašljuje.            
Visoko na strehi čepi
možiček in kadi.                    
Na strehi poseda.
pa v kuhinjo gleda. ..............dimnik seveda


Evo, še božljajček preko pravljice;

ČAROBNE SANI
Pred ognjiščem sta sedela, srkala kakav in si grela noge, Božiček in Devin, njegov glavni palček.
Božiček je žalostno rekel: »Vsako leto moram obiskati več domov in raznositi več daril. Mogoče je to moj zadnji božič.«
»Ne obupuj, Božiček,« je rekel palček Devin. »Prav gotovo se bova spomnila česa pametnega.«
Tiho sta obsedela in premišljevala. Zime je bilo že skoraj konec, ko se je palček domislil nečesa čudovitega.
Zbral je vse palčke in jim povedal načrt: »Božičku bomo naredili čarobne sani.«
Kmalu je v delavnici mrgolelo marljivih in veselo vznemirjenih palčkov. Izdelali so prekrasne sani za Božička.
Palček Devin je dvignil roko in zapel: »Ko za željo palček zve, hopla – že izpolni se. So čarobne te sani: kdor jih vleče, poleti!«
Ko je Božiček videl sani, je bil resnično prevzet: »Devin, sijajne so! Ampak kdo jih bo vlekel?«
 »Božiček, brez skrbi. Bova že našla koga, ki nama bo pomagal. Dala bova oglas v časopis.« In tako sta tudi storila.
Medtem, ko je poletje minevalo so se potegovale za to službo mnoge živali – slončki, krokodili, eskimski psi...a nihče ni bil čisto pravi zanjo. Na vrata je že potrkala zima, pa še zmeraj ni bilo nikogar, ki bi ustrezal za vleko sani. Božiček je bil že močno zaskrbljen.
Dan pred božičem pa je na Božičkova vrata potrkal mlad severni jelen in rekel: »S prijatelji smo se igrali in en severni jelenček je nerodno padel ter si zlomil  nogo. Nam lahko pomagaš, Božiček?«
»Ho, ho, ho, že pomagamo,« je vzkliknil Božiček.
 »Lahko bi ga peljali s sanmi,« je predlagal palček Devin.
»Dobra misel,« je dejal Božiček. »A kdo jih bo vlekel?«
Severni jeleni pa so vzkliknili: »Mi vendar!« In so jih res.
Poškodovanega jelenčka so naložili na sani, potem je Božiček zažvižgal in že so plavali po zraku.
Takoj, ko so poskrbeli za poškodovanega jelenčka, so severni jeleni dejali:
»Radi bi se ti zahvalili za prijaznost. Nocoj bomo vlekli tvoje sani, tako, da boš lahko razdelil čisto vsa darila, še preden bo na božično jutro vzšlo sonce.«
In tako se je začelo potovanje, ki se od tedaj ponavlja vsako leto.

 LEPA MISEL:
Prijazne besede so lahko
kratke in lahkotne,
a njihov odmev je neskončen.

UGANKA:
 V decembru veter brije
in pritiska strašen mraz,
a obiščejo možje nas trije,
ki obdarijo mesto, vas.
Prvi se z nebes pripelje,
s parkeljni je ves obdan,
samo pridnim izpolni želje,
poredni čakajo zaman. 

Drugi prileti s sanmi,
daril ima za polne vreče
z daljne Finske čez vasi,
vošči nam miru in sreče.
Drugi prileti s sanmi,
daril ima za polne vreče,
Pod Triglávom je doma,
zadnji dobri mož v letu,
dedka s kučmo vsak pozna,
s košem hodi sam po svetu.
Katere dobre može čakamo vse leto?


petek, 15. december 2017

EKO-BELA KOMBINACIJA, PRAZNIČNA ŠKATLICA PRESENEČENJA, BOŽIČEK - TRETJIČ

TRETJI SKLOP ŠKATLIC V EKO-BELI KOMBINACI S ŠTEVILKAMI 14 DO 19.


Upam da vam bodo te škatlice tedna v navdih, da se tudi sami/e lotite kakšne, lahko pa pokažete kakšen izdelek v eko beli kombinaciji, kar pa se tiče ključne besede Božiček pa mislim da ne bo težav.  Zdaj že veste, kajne - na desni strani kliknite sličico kjer piše veselodecemberski izziv in povezala vas bo do objave, kjer je pripet link za vaše izdelke. Prisrčno vabljene.
Nik bo ta teden nahranil lačne ptičke,  šel z botrco k maši, sledi organizacija družine za ogled prazničnih lučk v enem od večjih mest s starimi starši, teto in stricem, čas je za praznično peko piškotov, ki jih dobi tudi poštar, pa seveda uganiti uganko, prebrati lepo misel  in tole 
pravljico :
POŠTA ZA BOŽIČKA
V majhni vasici visoko v gorah je živel deček s svojo mamico. Bila sta zelo revna. Nekoč je našel star koledar s pisanimi slikami in pod decembrsko sliko je pisalo: »Vsako leto pride s severnega tečaja Božiček in prinese otrokom darila.« Deček je bil žalosten, ker njemu Božiček še nikoli ni prinesel darila. Spraševal se je, če morda zato, ker si še nikoli ni ničesar zaželel.
Naslednjega dne je deček dobil od prijatelja velik rdeč balon. Od sreče je ostal brez besed. Kot uročen je korakal domov in opazoval balon, ki se je vrtinčil v vetru. Če ga izpustim, bo odletel na severni tečaj, je pomislil.
Doma je iz zvezka iztrgal list in nanj napisal svoje želje Božičku: tople škornje za zimo, debele rokavice in mamici potico. Deček je pismo privezal na balon in se povzpel na goro nad vasjo, pritisnil poljubček nanj in izpustil vrvico. Zapihal je veter in s seboj ponesel velik rdeč balon z željami.
Balon je pristal na vrtu starega moža Nikolaja, ki ga je takoj opazil, ko je stopil iz hiše in prebral dečkovo pismo. Nikolaj je pismo takoj poslal naprej Božičku. 
Nekega dne se je proti vasici visoko v gorah pripeljala kočija. V kočiji je sedel sivi mož, oblečen v rdeč plašč, njegova rdeča vreča pa je bila do roba polna zavitkov in nad glavo mu je poplesaval rdeč balon. Kočija se je ustavila pred vrati revnega dečka. Božiček je dečku prinesel tople škornje in rokavice, mamici pa slastno orehovo potico. V vrečki pa so bile še sladkarije, sadje, kup lepih zgodbic in plišasti medvedek z rdečim balonom.
Ko se je deček zjutraj zbudil in našel pod smrečico darilce, je od veselja zaplesal. Od takrat dalje, deček in mamica, vsako leto kupita rdeč balon, dobremu Božičku napišeta v zahvalo prijazno pismo, ga privežeta na vrvico in spustita balon v zrak. Veter odnese pismo čez hribe in doline-prav na severni tečaj.

LEPA MISEL
Ljubezen se pričenja doma,
in ne gre za to,
koliko naredimo,
ampak koliko ljubezni
vložimo v to dejanje.

UGANKA
Nima dimnika in vrat,
pa vseeno vanjo rad
prileti prezebel ptiček,
da nahrani ga fantiček.   



petek, 08. december 2017

PRAZNIČNI VENČEK, DARILA, ŠTEVILKA 25 - DRUGIČ

DRUGI SKLOP KOLEDARČKA 
ŠKATLICE PRESENEČENJA OD ŠTEVILKE 7 DO 13

Škatlice imate za primer in lažjo razlago ključnih besed iz naslova te objave Počasi bomo začeli z dekoracijo doma, domov bomo pripeljali božično drevo, pripravili bomo darila in čakali na datum 25.12., ko praznujemo Božič. Dobrodošle  s svojimi izdelki. Na desni strani je slika  s povezavo, ki vas vedno pripelje na objavo v kateri je  spodaj pripet link za vaše izdelke. Z njo lahko tudi na svojem blogu delite izziv.
Da vam povem, da se imamo tako lepo, dobila sem krasno Nikovo risbico,  skupaj smo Miklavževali, zaključili smo nagradno igro in  škatle so že na poti k izžrebankam.....V njihovem domu je že vse tako lepo in praznično, odpiranje škatlic celo posnamejo.......Joj kako je Nik luban, ko zaliva božično žito.......... Sem jim že povedala, da bo USB ključek s posnetki odpiranja škatlic presenečenja zame najlepše darilo pod smrečico............., sploh ne potrebujem drugega............ Moja mami mi je rekla, da kar žarim……

Tole se bo dogajalo preko škatlic koledarčka v tem tedu:
V tempu, ki ga imamo, velikokrat pozabimo, da nas nekdo pogreša. Sedmi dan koledarčka bo potrebno umiriti temo in poklicati nekoga, ki ga ima Nik rad, a ga premalo kdaj vidijo in poklepetati z njim.  Torej polepšati dan sebi in še nekomu. Osmi dan je dan za telovadbo, v naslednjih dneh pa bodo po Nikovo oponašali živali (joj, ko bi vedele kako luštno oponaša opico),  sledi obisk druge babice, dedka in tete na njihovem domu,  upam da bo sneg in da bodo lahko naredili Sneženega moža, ki je tudi ena od nalog. Nik je strašno rad v kuhinji, tako da bodo mešali in kaj dobrega skuhali........
V tem sklopu sem uporabila tudi  pripomočke Najlepšega para, Nik je seveda takoj opazil  Tinin avto. Letos  sem se po svoje pridružila pouku MŠPU, ki jo z veseljem spremljam.
Ta sklop škatlic lepim k Tini v galerijo. 

Tako, zdaj pa je čas  za uganko, pravljico in lepo misel.

UGANKA
Že davno je nekoč, nekje …
Res vsaka se tako začne.
V njej dobro zmaga, to se ve
in vse, kar zlobno je, umre.
Pastirček našel bo zaklad,
tretji sin pa zlato ptico.
Princ poiskal zakleti grad,     
kamor zmaj je skril kraljico.
Otrok verjame zvesto vanje,
saj čaka jih kot mavrico.
In ko pride čas za sanje,
reče: Kdo pove mi p_ _ _  _?
Česa se otroci veselijo pred
 spanjem?


SNEŽNO DREVO

Mali medvedek se je zbudil in svet je bil bel. Vse je bilo neskončno belo in tiho.
»Kam so šle pa vse barve?« je milo zajokal, kajti še nikoli ni videl tako belega in tako zimskega sveta.
Njegovo milo jokanje pa so slišale vse gozdne živali, ki so prihajale z majhnimi darilci, da bi ga potolažile.
Prvi se je iz snega prikazal ris, ki je v gobčku držal oranžne liste.
»Za sneženo drevo so,« je rekel ris. »Tako se bomo spominjali toplega žarenja jeseni in ognjenega sončnega zahoda na večernem nebu.«
Nato je priskakljala veverica  in k njegovim nogam nežno položila vejico bodike. Njene jagode so kot kapljice rdeče barve pordečile sneg.
»Spominjale nas bodo na cvetje in sadeže iz gozdov in polj,« je rekla veverica.
Priletela je še šoja, ki je v kljunčku stiskala nekaj svojih peres.
»Moja peresa so modra kot poletno nebo in žuboreča voda rek,« je rekla šoja.
Iz ledenega gozda je nagajivo pritekla kuna, ki je medvedkovi zbirki dodala dlačice svojega žametnega kožuščka.
»Moje dlačice so rjave kot zemlja, ki zdaj počiva pod snežno odejo,« je rekla kuna.
Skozi debeli sneg je počasi pricapljal zajček in pred začudenega medvedka položil sveže zelene poganjke.
»Moje darilo naj nas spomni na zeleno pomlad, na novo življenje po zimskem spanju,« je rekel zajček.
Prikorakala je srnica in na hrbtu prinesla kupček kamenčkov.
»Barva kamenčkov je večna kot barva gora in nevihtnih oblakov, ki se valijo po nebu,« je rekla srnica.
Majhen vrabček, obložen s storži, se je spustil na bližnjo vejo.
»Prinesel sem kar sem mogel. Tako ne bomo pozabili žita, ki vse poletje zori na polju za gozdom,« je zaščebetal vrabček.
Polarna lisica je prinesla ledene sveče, ki so se v srebrni zimski svetlobi bleščale kot velike dežne kaplje v soncu.
Polarna lisica se je nenadoma domislila in vzkliknila: »Okrasimo snežno drevo! Ti, mali medvedeke, pa boš pazil nanj. Tvoj temni kožušček nas bo spominjal na skrivnostno temino noči.«
Ko so okrasili snežno drevo, se jim je zadnji približal severni jelenček. Na verižici okoli njegovega vratu se je bleščala zlata zvezda, ki mu jo je nekoč podarila Luna.
Severni jelenček je ukazal: »Obesite zlato zvezdo na vrh snežnega drevesa! Njena svetloba bo dosegla vsa bitja sveta. Naj se zberejo in poveselijo, naj se v tem čarobnem času poklonijo naravi, miru in prijateljstvu!«
In od takrat naprej, vsako leto ob istem času, vsa živa bitja širom sveta tako tudi naredijo.

LEPA MISEL:

Najbolj dragocena nagrada za
otroka in vaju oziroma za vajin
odnos je vajin čas in vajina pozornost,
ki jo namenita otroku.

petek, 01. december 2017

BOŽIČNA ZVEZDA, BOŽIČNO ZELENJE, GUGALNI KONJIČEK - KLJUČNE BESEDE - PRVIČ

ODPIRAM ČETRTI VESELODECEMBERSKI IZZIV
 IN VAM KLIČEM;
JUHUHUUUUUUUUUUU, VESELI DECEMBER JE TU!

ŠKATLICE OD ŠTEVILKE ENA DO ŠEST  

ADVENTNI KOLEDARČEK ZA NIKA

Torej, z dedkom  in stricem  smo pripravili Adventni koledarček, ki je v prvi vrsti seveda namenjen našemu Niku. Hkrati je koledarček tudi povabilo, da se  v decembru večkrat zberemo skupaj.  Oglašam se ravno po slavnostni predaji koledarčka. Toplo mi je pri srcu.  Preko koledarčka se že vrsto let povezujemo v skupno pričakovaje božičnega praznika. Verjamem, da nam bo prebiranje Adventnega koledarja v pomoč,  da bo v naših domovih razumevanje in sodelovanje, da bomo odkrivali bisere veselja in jih podarjali drug drugemu………Izdelali smo 25 škatlic presenečenja. Vsako nedeljo, ko se tudi na adventnem venčku prižge svečka, bo zagorela svečka tudi v škatlici. Te štiri škatlice so še posebej zanimive in bogatejše. Torej naj se začne čas veselja, sem zapisala v uvodu, ki sem ga prebrala danes, po kosilu, ko smo slavnostno predali koledarček Niku.  Tale naš  sonček je kar zažarel, mi pa z njim………. 
Prve škatlice presenečenja so z motivom božične zvezde. Zunanjost sem okrasila z božično zvezdo, ki jo obožujem, všeč mi je tudi embossing srajčka s smrekovimi vejami. Kvadratni okvir s šivi se je lepo prilegal škatlici. Za tokratne škatlice sem izbrala eko, belo, zeleno in rdečo barvo. V notranjosti sem v sredini izrezala izrezljani okrasni krog, ki služi sladkanju, kot se za koledarček spodobi.  Malo sem izrezovala, embosirala, lepila, špricala, skratka uživala sem v svojem stilu.  
Zunanjost sem okrasila s priljubl jenim otroškim motivom jahalnega konjička in seveda številkami.
Torej,  če je na vašem izdelku božična zvezda, božično zelenje ali jahalni konjiček,   ga lahko pripnete na link, ki je v ta namen pripet na koncu objave.  Upam da sem bila dovolj jasna. Na desni strani bloga je tudi pripravljena slika letošnjega izziva. Vesela bom če jo delite na svojem blogu. S klikom nanjo pa vedno pridete tudi v to objavo,  da ne boste iskale v kateri objavi je link.
Nik je priden fantek in prepričana sem, da bo izpolnil vse naloge  tega tedna in se pridno posladkal.
Vas zanimajo naloge?
Koledarček bomo začeli s stavkom Hvaležen sem za….Letos sta mi pri prenovi bloga pomagali Vladka in Martina, res sem jima hvaležna, se mi zdi, da je letošnji izziv nekaj posebnega tudi zato, ker je zdaj Metuljčica takšna oziroma, še boljša kot sem si zamislila. Naj se ob tej priložnosti zahvalim tudi ostalim,  ki ste pustile čudovite komentarje pod uverturo v prejšnji objavi.
A niso  otroci  takšna prisrčna bitja, tako iskreno pokažejo navdušenje...........Oja, tudi jaz sem dobila velik hvala od svoje družine, zato pa tako rada ustvarjam zanje.
Prvo škatlico smo danes odprli skupaj, da še v praksi pokažemo zamisel koledarčka. Najprej smo vsak zase nadaljevali stavek: Hvaležen/a sem za..... Zahvalnice bomo prebrali na Božični dan.  Naloga pa se je glasila takole:
Tudi Nik ima nalogo povezano z
besedo hvala.
On jo mora seveda čim večkrat
izgovoriti,  mi pa mu vzgojno
prigovarjamo, kadar je beseda
hvala na mestu. Izraziti hvaležnost.
Izpovedati jo.
Tako, povsem iz srca.



 Hvala pa tudi vsem vam, ki ste delili novo nastalo spletno  stran in NAGRADNO IGRO, ki  je odprta  do 5. decembra, zato  je še vedno čas, da sodelujete tudi tisti ki  še niste........Žreb bo na Miklavževo.
Pa nazaj k  nalogam;
Naloge so seveda primerne   Nikovi starosti. 
Naslednjih pet dnevov bodo morali narediti decembrsko dekoracijo,  Nik bo risal in pisal, packal z roko, potem pa je naloga staršev, da te risbice pošljejo babici, dedku, stricu, prababici, pradedku….., iz petega na šesti december pride Sveti Nikolaj in ker je Nik zeloooooooooo priden, pa še god ima,  bodo morali nastaviti pehar ali škorenj, prebirali bodo pravljice in se sladkali….
Kot sem obljubila vam pripenjam tudi kratke pravljice, ki sem jih poiskala na netu.  Kadar se v škatlici nisem preveč razpisala in je ostal kakšen prostor za lepo misel ali uganko sem dodala še to.  Uvrstila sem jih na konec objave.
Evo, še božljajček preko pravljice, lepe misli in uganke in se beremo spet drugi petek, ko za vas pripravljam drugi sklop ključnih besed.
P.s.: Link se nahaja pod uganko.  Veselim se vaših izdelkov.

T R I J E   M I K L A V Ž I
Miklavžin, Miklavžon in Miklavžun

Nekoč v davnih časih in sredi gozda, je stala koča, v kateri sta živela stoletna starka in sin Miklavžin. Sin je vse dneve sedel v koči in na platno šival besedo k besedi ter iz njih sestavljal stavke. Nekega dne je tako koča postala premajhna za vse Miklavžinove sešite stavke in mati je zato rekla sinu:
»Miklavžin, poiskati si boš moral novo kočo!«
Mati in sin sta se poslovila in Miklavžin se je odpravil v širni svet. Na svoji poti, ki ga je vodila skozi zasneženi gozd, je srečal moža in ga prijazno ogovoril:
»Dober dan, popotnik! Moje ime je Miklavžin. Kdo si pa ti in kaj počneš sredi zasneženega gozda?«
Neznanec je prijateljsko odgovoril:
»Dober dan! Moje ime je Miklavžon in sem človek, ki rad krivi les.«
Veselo sta se nasmejala sličnosti njunih imen in takoj sklenila prijateljstvo. Miklavžin in Miklavžon sta skupaj odpotovala dalje. Kmalu sta srečala še tretjega možaka, ki je sedel pod drevesom in gladil kamne.
Neznanec je  Miklavžina in Miklavžona prijazno ogovoril:
»Pozdravljena, prijatelja! Jaz sem Miklavžun in sem človek, ki rad gladi kamne. Kdo sta pa vidva?«
Moža sta veselo odzdravila in se predstavila:
»Pozdravljen, Miklavžun! Ime nama je Miklavžin in Miklavžon.«
Vsi trije so se nasmejali sličnosti njihovih imen in takoj so postali prijatelji. Odpravili so se na skupno pot. Sredi gozda so našli čudovito jaso, obdano z drevjem in tam so si zgradili kočo. Miklavžon je les ukrivil, Miklavžun kamne zdrgnil in Miklavžin besede sešil. Ko je bila koča dokončana, pa so si razdelili še drugo delo: Miklavžin je postal lovec, Miklavžon je skrbel za vrt in za hišo, Miklavžun pa je postal kuhar. Trije možje so vsak večer zadovoljno sedeli ob kaminu in si pripovedovali zgodbe.
Miklavžin, Miklavžon in Miklavžun so tako leta in leta udobno živeli ter se skupaj starali. Lasje, ki si jih trije Miklavži niso nikoli postrigli in brade, ki si jih niso nikoli obrili, so postale dolge in bele kot sneg. Tako je pač v življenju: ljudje, ki dolgo skupaj živijo, so si vedno bolj podobni. 
Nekega večera, ko so spet skupaj sedeli ob prasketajočem ognju, so žalostno ugotovili, da je postal dan dnevu enak.
Vsi trije so pomislili:
»To moramo spremeniti!!!«
Naslednjega dne je Miklavžin zopet šival besedo k besedi in stavek k stavku sešil, navrh platna prilepil lepenko in tako drugo za drugo, veliko knjig naredil. Miklavžon je zopet po kupu lesa pobrskal, ga v avtomobile, lokomotive, letala… spremenil in tako veliko lesenih igrač naredil. Miklavžon je tiho gladil kamne, jih drgnil in jih spreminjal v majhne ljudi in živali ter tako veliko lepih čudes naredil. Trije Miklavži niso nič govorili, samo pridno so delali in se zadovoljno drug drugemu nasmihali.
Naslednje jutro po zajtrku so vsi trije sklenili:
»Z vsemi temi čudesi bomo otroke razveselili!!! Jaajaaaa! Takooo booooo!«
Potem so brez besed z izdelanimi čudesi napolnili tri velike vreče, jih zavihteli na hrbet ter se skozi sneg podali v širni svet. Hodili so od koče do koče, iz vasi do mesta… in s svojimi darilci razveseljevali otroke širom sveta. In tako leto za letom, vsa dolga leta in povsod so otroci nestrpno čakali tri darežljive Miklavže. In če še živijo in jim še nihče tega ni preprečil, potem prihajajo še dandanes in na skrivaj puščajo mala čudesa, za male otroke.

LEPA MISEL O HVALEŽNOSTI:

Izpovedati jo takrat, ko jo
 iskreno začutiš.
Brez leporečja in narejenosti.
Razodeti jo v vsej resnici,
čisto odprto, tako kot se zjutraj
 razpre nebo in obsije
z novo zarjo vso zemljo,
 brez pridržkov in senc.

 UGANKA:

Narava in hiše,
ne lažem rekoč,
postale so bele,
lepo kar čez noč.
Ni moka, ne sladkor,
za skrb ni potrebe,
če delaš snežaka,
te prav nič ne zebe.
Deklice mehke,
začele so ples,
brž smučke in sanke,
zdaj šlo bo zares.
Kaj je tisto belo?